VELIKA NOČ 2017
Področje delovanja: povsod
Velika noč je vselej na prvo nedeljo po prvi pomladni luni, oz. prvo nedeljo po prvi polni luni po spomladanskem ekvinokciju, (enakonočju). Spomladanski ekvinokcij je okoli 21. marca. In ker pomlad koledarsko nastopi 21. marca se je uveljavil izraz: prva nedelja po prvi pomladni luni. Velika noč bo 21.04.2019.
Zakaj je pepelnična sreda 46 dni in ne 40 dni (40 dnevni post) pred Veliko nočjo?
Ko se določi prva nedelja po pomladni luni (torej Velika Noč) odštejemo 40+6 dni (nedelje ne štejemo - zato, ker je vsaka nedelja, po katoliškem izročilu »mala velikonočna nedelja« in so nedelje od posta prosti dnevi) tako, da dobimo »pepelnično sredo« 6.03.2019. Dan pred sredo pa je »pustni torek«.
Pustni torek bo 21. aprila 2019
by thf
Področje delovanja: povsod
Križ: Simbol krščanstva. Jezus je bil razpet in je umrl na križu. Tretji dan je vstal od mrtvih.
Velikonočni post: Veliki petek najstrožji postni dan in marsikje so postili še na veliko soboto. Danes večina katoličanov na Veliki petek zgolj ne je mesa (mesni post). V času 40-dnevnega posta se marsikateri katoličan v tem času odreče kakšni svoji razvadi (kajenju, sladkarijam, uživanju alkohola). Čeprav je to bolj manj znano so vse nedelje po pepelnični sredi do Velike Noči, dnevi ko se ni potrebno postiti.
Velikonočna nedelja: je dan praznične zbranosti, ko ljudje ostajajo doma v družinskem krogu - na npr. velikonočnem zajtrku.
Velikonočni ponedeljek: je dela prost dan. Na tej povezavi, si lahko ogledate vse dela proste dneve, v vseh državah sveta.
Tipične dobrote velikonočnega zajtrka: pobarvana jajca (pirhi, pisanice,...), prekajeno meso, sol, hren, redkvice, mlada čebula, žolca, potica, sladek in odišavljen kruh. Katoličani na Veliko soboto ali zgodaj zjutraj (na Velikonočno nedeljo) prinašajo del zgoraj omenjenih velikonočnih jedi v cerkve na posvetitev. Jedi so skrbno ovite in prekrite s svečanim prtom (pripravljenim posebej za to priložnost). Posvečene jedi se nikoli ne zavržejo. Prav zato se na posvetitev nese samo delček zgoraj omenjenih jedi.
Velikonočne jedi in simbolika:
Jajce (pirh, pisanica) simbolizira kaplje Kristusove krvi, hren predstavlja žeblje s katerimi je bil Jezus pribit na Križ, šunka Kristusovo telo, potica pa je simbol trnjeve Kristusove krone.
Velikonočno cvetje: Lilije spominjajo kristjane na Jezusovo novo življenje, njegovo »vstajenje«. Hkrati je tudi simbol čistosti Marijinega devištva. Narcisa in tulipan ter ostalo cvetje so simboli Velike noči. Njihovo pomladno cvetenje je simbol Jezusovega »vstajenja od mrtvih«.
Butare: »Značilno za cvetno nedeljo so v šope ali butare povezano pomladansko zelenje (npr. ljubljanske butarice, na štajerskem presmec, na Krasu in Goriškem vejnik...), kar je splošno razširjeno tako pri nas kot drugje v Evropi. Na butare po raznih slovenskih krajih navešajo tudi pomaranče, limone, jabolka, razne trakove in podobno. Butare so imele nekoč na deželi tudi statusni pomen. Večjo in lepše okrašeno, ko jo je kakšna družina imela, več je veljala. Podobno so se z butarami postavljali tudi vaški fantje. Ljubljanske cvetne butarice so mlajšega izvora in predstavljajo predvsem sobni okras ter so posebnost in slovijo tudi na tujem. V njih je le malo živega rastlinja, največkrat šop brinja, vejica pušpana ali ciprese ali v novejšem času bršljan, glavno pa so pobarvani, umetno zaviti in naokrog prepleteni oblanci; barve so različne, še največ je belo-modro-rdečih, pogosto pa še rumena barva, roza, pa tudi druge. Butare prodajajo v Ljubljani na cvetnem trgu za stolnico in na živilskem trgu izdelovalci iz okolice Ljubljane«. (D.J. Ovsec, Velika knjiga o praznikih, str. 138)
Mačice: Mačice, posebej v Angliji in Rusiji, imajo za Veliko noč svoj pomen, ljudje se z vejicami mačic dotikajo ramen drugih ljudi in jim na ta način želijo srečo.
Jagnje: Jagnje je simbol človeka. Jezus, namreč, predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce (ljudi). Jagnjeta prihajajo na svet prav tako spomladi. Izraelci so uporabljali jagnjetovo kri za rešitev prvorojencev v starem Egiptu.
Zajci: Zajci nas spominjajo na pomlad in novo življenje. Zajci so tudi bili priljubljene živali boginje Eastre.
Jajca: Jajca so simbol pomladi in Velike noči. Oznanjujejo novo življenje, oz. rodovitnost.
Piščanci: Piščanci se valijo iz jajc in so tako kot jajca simbol pomladi in Velike noči.
Svečke: Svečka pomeni svetlobo, saj se na Jezusa gleda kot na večno svetlobo, ki kristjanom kaže pot, od smrti do življenja.
Veje palm in oljk: predstavljajo simbole miru.
Kruh: Kos nekvašenega kruha se jé v znak spomina na Jezusovo žrtev.
Vino: Rdeče vino se pije v znak spomina na Jezusovo kri, ki naj bi bila prelita za vse ljudi.
by thf.
Področje delovanja: povsod
Ko se določi prva nedelja po pomladni luni (torej Velika Noč) odštejemo 40+6dni (nedelje ne štejemo - zato, ker je vsaka nedelja, po katoliškem izročilu »mala velikonočna nedelja«) tako, da dobimo »pepelnično sredo«. Dan pred sredo pa je »pustni torek«.
Letos bo pustni torek 9. februarja 2016.
V času 40-dnevnega posta se marsikateri katoličan v tem času odreče kakšni svoji razvadi (kajenju, sladkarijam, uživanju alkohola). Čeprav je to bolj manj znano so vse nedelje po pepelnični sredi do Velike Noči, dnevi ko se ni potrebno postiti.
Velika noč je mešanica poganskega in verskega izročila.
by thf.
Področje delovanja: povsod
Nekoč so se za barvanje jajc uporabljala izključno naravna barvila. Danes je na trgu nešteto umetnih barvil, tehnik ter pripomočkov za barvanje jajc.
Ne glede na vrsto barvila ali tehnike za katero ste se odločili, je treba upoštevati nekaj preizkušenih nasvetov za barvanje pirhov:
- Za barvanje izberite čim bolj bleda oz. svetla jajca, s čim bolj trdo lupino.
- Pred barvanjem jajca dobro umijte z milnico ali alkoholom. Če nimate alkohola lahko uporabite kis, vendar po tem nujno odstranite ostanke kisa. Tako boste z jajc sprali odvečno maščobo in barve bodo zato bolj intenzivne.
- Če boste barvali kuhana jajca je potrebno jajca najprej dati v mlačno in slano vodo. Jajca je potrebno kuhati na zmerni temperaturi, ki jo počasi zvišujete - s tem boste zmanjšali pokanje jajc. Če imate doma nekaj drobnih vej, seno ali slamo jo položite na dno posode v kateri boste kuhali jajca, pomagalo vam bo pri preprečevanju pokanja jajc.
- Kuhana jajca pred barvanjem ohladite.
Če bi želeli imeti vzorčasta jajca poskušajte na naslednji način:
- Na jajca lahko namestite nekaj navadnih elastik, s tem boste dobili pravilne črte, ki jih lahko kasneje pobarvate. Z elastikami »oblečena« jajca namočite v barvo in dobili boste črtni vzorec (elastike umaknite šele ko se barva posuši).
- Na jajca lahko položimo rožice, listke, deteljico in jih pritrdimo s pomočjo najlonskih nogavic. Jajca položimo v barvo in ko se barva posuši umaknemo nogavico ter list (deteljico ali regrat) in bomo dobili odtis lista ...
- Kuhana jajca lahko premažete z lepilom ali še bolje z beljakom (ne stepen beljak) in ga oblepite s majhnimi koščki serviet. Serviete različnih barv in vzorcev natrgajte na majhne koščke in jih nalepite na jajca.
- Pred barvanjem lahko jajca ovijete v košček blaga ali v alu - folijo (lahko z več majhnimi koščki). Tako ovita položite v barvo. Jajca bodo marmornato obarvana - nabori gub blaga bodo naredili »marmornate« odtise.
by t.h.f.
Na tej nemški spletni strani najdete:
- on line pobarvanke (lahko barvate z miško ali natisnete pobarvanko) z velikonočnimi motivi
- origami ( japonska košarica, košarica z držajem, zvezda in velikonočna sveča);
- velikonočni motivi za risanje na steklo;
- velikonočni sudoku
Origami izberite v levem zgornjem vogalu: origami,
za velikonočne motive motive pa izberite Windowcolor ,
za on-line pobarvanke izberite "Spielezone" (igre) in ko se vam odpre novo okno izberite "Online Malspass".
Za sudoku izberite, tudi, "Spielezone" in potem "Oster-Sudoku"
Na tej google povezavi najdete veliko velikonočnih motivov za risanje, barvanje ali ustvarjanje: pirhi, piščančki, zajčki, velikonočne mandale, narisane labirinte (naloge).
